Vse o edinstvenih oblakih v Zemljinem ozračju
25. 04. 2022
Oblakov ne vidimo samo na našem planetu, vidni so tudi na drugih planetih. Na Veneri v obliki žveplene pare, na Marsu vodne, na Jupitru in Saturnu v obliki amonijeve pare, na Uranu in Neptunu so oblaki iz pare metana. Zemljini so sestavljeni iz vodnih hlapov ali kristalčkov ledu s premerom manj kot 0,01 mm, delimo jih glede na oblike in različno višino pojavljanja. Nastajajo v ozračju, ki je poleg morja in kontinenta največji zbiralnik vode na Zemlji.
Pomembno: Zemljini oblaki so del vodnega kroga
Ozračje, morje in kontinenti so v stalnem medsebojnem ravnotežju. Kako? Sevanje sonca poganja kroženje vode, ta redno izhlapeva v ozračje. Pri ohladitvi s pomočjo dviganja zračnih mas kondenzira ter se spremeni v meglo, roso in oblake. Zračni tokovi premikajo te vodne pare po vsem svetu, ko pa delci oblaka trčijo in zrastejo, padejo z neba kot padavine. S padavinami v obliki dežja, toče in snega se kroženje vode sklene.
Za nastanek oblakov je potrebna vlaga in dvižni mehanizem
Oblaki torej nastanejo, ko se vodna para zaradi ohlajanja zraka zgosti na majhnih delcih, ki so vedno prisotni v zraku, nastanejo kapljice ali kristalčki. Kdaj pa se zrak ohlaja? Ko se dviga. Oblaki torej nastanejo tam, kjer se zrak dviga, in izginevajo tam, kjer se ta spušča.
Trije glavni vzroki za dviganje zraka
Prvi se imenuje termična konvekcija, ki pomeni prenašanje toplote zaradi gibanja snovi. Zrak se torej dviga zaradi pregrevanja nad toplim površjem. Drugi vzrok je dviganje zraka ob gorskih ovirah, torej ob navpični izoblikovanosti zemeljskega površja. Tretji vzrok pa je vremenska fronta, ta pomeni dviganje toplega zraka nad hladen zrak v obliki klina.
Pri vsakem od naštetih oblik dviganja se pojavijo oblaki značilnih oblik
Oblika nastalega oblaka je odvisna od moči dvigajočega se zraka in zračne stabilnosti. Če ta obstaja, se ustvarijo vodoravno enoviti oblaki, v nasprotnem navpično razviti oblaki. Frontalna dviganja ustvarijo različne oblike oblakov, ki pa so odvisni tudi od vrste fronte. Dviganja ob gorskih ovirah ustvarijo različne oblike oblakov, ki so odvisne še od stabilnosti zraka.
Visoki oblaki so pogosti znanilci poslabšanja vremena
Med oblaki, ki se pojavijo visoko na nebu, ločimo ciruse, cirokumuluse ter cirostratuse. Za prve je značilno, da so tanki in visoki, cirokumulusom pa v pogovoru pogosto rečemo kar »male ovčice«, izgledajo kot zelo majhni beli kosmi ali pege. Cirostratusi so visoki oblaki, ki jih sestavljajo ledeni kristali, označujemo jih kot prozorno belkasto kopreno oblačnost. Navadno napovedujejo padavine v pol dneva, skoznje se zelo dobro vidita Sonce in Luna.
Cirusi
Med srednje visoke oblake se prištevajo altokumulusi in altostratusi
Altokumulusi so srednje visoki oblaki, so mešanica vode in ledu, pogovorno pa jim rečemo »velike ovčke«. Zanje je značilna bela, siva ali belo-siva barva in navadno napovedujejo slabo vreme. Ponavadi so ti oblaki tako gosti, da lahko popolnoma zasenčijo Sonce. Altostratusi se najpogosteje označujejo kot modrikasta ali sivkasta, delno prosojna koprena oblačnost. Zanje je značilno, da lahko nebo prekrijejo v celoti, na videz delujejo kot dvignjena megla. Oblaki te vrste so lahko celo tako debeli in nevarni, da povzročijo ledeno oblogo na letalih.
Altokumulusi
Nizki oblaki se pojavljajo od tal do višine 2.000 m
Mednje prištevamo nimbostratuse, stratuse in stratokumuluse. Iz nimbostratusov značilno padajo neprekinjene padavine, so kot temna ali siva oblačna plast. Pozimi se kažejo kot sneg, poleti kot dež. Nimbus v latinščini pomeni dež, stratus pa je latinska beseda za plast. Za nizke oblake stratuse je značilno, da predstavljajo sivo brezoblično oblačno plast, iz katere pa ne dežuje. Včasih iz njih samo narahlo sneži ali rosi, pogosto pa gre za vodeno meglo. Stratokumulus je nizek siv ali bel oblak, ki ga sestavlja voda. Je kroglaste, valjaste ali grudaste oblike, latinsko pa beseda cumulus pomeni kup. Ko so na vidiku, pomeni, da se vreme najverjetneje ne bo poslabšalo.
Med oblake vertikalnega razvoja prištevamo kumuluse in kumulonimbuse
Gre za oblake navpičnega, navzgor usmerjenega razvoja, ki imajo bazo na nizki ali srednji višini. Kumulusi so znanilci lepega vremena, ti majhni kopasti oblaki pa se na nebu najpogosteje pojavljajo v družbi drugih vrst oblakov. Veliki in gosti kumulonimbusi pa so označeni kot nevihtni oblaki. Njihov spodnji del je najpogosteje raven, gornji del pa razbrzdan in ima vlaknati vrh, in sicer v obliki nakovala ali perjanice. So vodeni oblaki, znanilci toče, nevihte pa tudi silnega viharja. Pojavljajo se predvsem poleti, še posebej takrat, ko je ozračje izjemno razgreto.
Kumulusi
Fotogenični oblaki s fascinantnimi imeni
Priljubljena je tudi fotografija oblakov, imenovana »cloudscape photography«. Gre za stil fotografije, kjer so motiv različne vrste oblakov. Začetki s črnobelo fotografijo se pripisujejo belgijskemu fotografu Léonardu Misonneu. Tudi v Sloveniji najdemo natečaje za najlepšo fotografijo oblakov, na družbenih omrežjih pa so zelo priljubljene fotografije iz letal, ki letijo nad oblaki.
Naj vam bo E3 blog v pomoč pri ljubiteljskemu raziskovanju oblakov, s katerimi lahko celo vi napovedujete vremensko napoved ter navdušite družino in prijatelje s poznavanjem imen teh belih velikanov.
Vir: Wikipedia