Veliko dobrih zgodb - življenje nekoč

05. 05. 2022

Vinko nam je zaupal zgodbo o tem, kako je kot otrok raznašal časopis, ki je takrat izhajal v popoldanskem času. »Ko sem v osnovno šolo hodil, sem imel priliko, da sem lahko Dnevnik raznašal. Obenem je bila to denarna pomoč za starše, pa tudi do prvih novic smo hitro prišli, so bile najprej v naših rokah. Bilo je pa to popoldan, ni bilo dopoldanskih novic. Dnevnik je izhajal popoldan, pa mislim, da tudi Delo takrat. Ni bilo druge, popoldan smo nosili. Sem iz šole prišel, sem pa Dnevnik raznašal. Ne tako kot zdaj. Zdaj na internet pogledaš, pa imaš vse novice iz celega sveta naenkrat.«

Marjan o družinskih potovanjih

»Takrat nismo toliko potovali kot danes, niti daleč ne. To je bilo enkrat na leto, pa še to vprašanje. Družinsko pa nismo potovali, ker tega denarna sredstva niso omogočala.« 

Hilda nam je zaupala, zakaj so si lahko privoščili morje 

»Na morju smo bili mi po navadi vsako leto en mesec, zato ker je mama kuhala. Saj ne bi mogli biti v hotelu, je bilo to predrago. Oče ni hotel iti na morje, zato smo si dopisovali s pismi. Telefona ni bilo. Samo s pismi smo imeli kontakte. Danes si sploh ne predstavljam takega načina življenja, kot je bil takrat, ker imamo na razpolago vse te aparate, elektriko, telefone, računalnike. Si ne morem predstavljati, da bi še živeli tako, kot smo takrat. Velikanski napredek.«

Majda se je rada vozila s tramvajem 

»V mojem otroštvu je iz Most do centra (Ljubljane) peljal tramvaj, smo se s tramvaji vozili. Kakšnih potovanj z mamo nisva imeli. Edino s tetami in strici smo hodili, no, ne hodili, smo se peljali v Novo mesto, na grobove starih staršev. Takrat je bil »fičko«, notri nas je bilo »nabasanih« … Smo imeli srečo, če ni bilo slabo vreme pa sneg.«

Kako je bilo včasih glede oblačil?

»Na »šverc« smo hodili v Trst in na vse načine devize švercali, da smo prišli do kavbojk. Če si imel kavbojke, si bil ta glaven takrat. In taka obutev je bila, smo jim rekli tržaške copate. Kot iz enega »filca« in toplo za pozimi. Pri nas smo imeli tiste čevljarske, pri čevljarju narejene čevlje, so bili nerodni. Tisti so bili pa bolj moderni in »komot«, pa malo bolj topli. Je pa tudi res, da smo morali bolj paziti, da so dlje časa ostali, če ne, ni bilo druge.« je povedal Vinko. 
Nadaljuje o prigodi z bratom. »Se je zgodilo, da za v »plundro« – smo mi rekli, pozimi je bil sneg moker – nisem imel nobene primerne obutve. In me je brat peljal s kolesom, da se ne bi zmočil. Pa sva padla po poti. Nerodna oba, mogoče malo predivja, sva padla v lužo. In jaz sem bil ves moker, sem moral tisti dan ostati doma, da se je obleka posušila, zato ker druge nisem imel. Posušili smo pa okrog štedilnika, je bil na drva. Druge stvari ni bilo kot zdaj, zdaj so sušilni stroji in radiatorji.«
Kako so se včasih umivali in kako drugačne so bile vsakdanje navade? Sledite pogovorom z generacijo, ki je svojo mladost preživela #brezelektrike, brez telefona, brez hladilnika, brez pečice, brez interneta, celo brez tekoče vode. Si predstavljate, da svoje družine in prijateljev ne morete kadarkoli poklicati na mobilni telefon? Vabljeni k poslušanju zgodb, ki ne bi smele iti v pozabo.

E3 Ekipa se zahvaljuje Ivi, Majdi, Hildi, Marjanu, Dušanu in Vinku za resnično zanimive pripovedi. 
Odkrijte še druge posnetke tukaj >