Severni sij: Kako nastane eden najlepših pojavov na svetu?
24. 01. 2022
Severni sij, polarni sij, severne luči, aurora borealis ... Kako pojavu pravite vi? Ne glede na poimenovanje gre nedvomno za eno najlepših zimskih predstav na nebu, ki očara ljudi po vsem svetu. Opevana je v knjigah, risankah, filmih in na družbenih omrežjih, navduševala pa je že veliko prej. Podobe severnega sija so bile naslikane že v jamskih slikah, nastalih približno 30.000 let pr. n. št. Tudi vas osupne čarobno sijoče nebo? Preberite, kako polarni sij sploh nastane.
Polarni sij je imel različen pomen v različnih kulturah
Kot že omenjeno, so ljudje občudovali polarni sij že pred mnogimi leti. Vsak si ga je razlagal po svoje. Finci so verjeli, da obstaja mistična lisica, ki pometa z repom in tako pošilja sneg v nebo. Pojav je zato dobil ime »revontulet«, kar v prevodu pomeni »lisičji ogenj«.
Samiji, ugrofinski narod, so verjeli, da aurora izvira iz duš njihovih preminulih prednikov in so jo zato še posebej spoštovali. Tako, recimo, v prisotnosti severnega sija niso žvižgali, saj naj bi to odganjalo duše.
Skandinavske ribiške skupnosti pa so verjele, da polarni sij povzroči svetloba, ki se odbija od velike jate rib v morju. Ravno med pojavom so se tako odpravljali na ribolov s prepričanjem, da jih čaka dober ulov.
Kako sploh pride do pojava?
V preteklosti so torej ljudje sami poiskali razlage, kaj je severni sij in kako sploh nastane. Danes pa so nam to olajšali znanstveniki, saj so do zdaj že raziskali, zakaj dejansko pride do te čarobne svetlobe.
Polarni sij nastane, kadar električno nabiti delci magnetosfere in nekateri težki ioni pridejo v stik z Zemljinim ozračjem. Tako reagirajo in posledično ustvarijo svetlobo.
Ko nabiti delci vstopijo v atmosfero, pridejo v stik s tamkajšnjimi plini, zlasti kisikom, vodikom in dušikom. Ko nabiti delci trčijo v atome plinastih elementov, pridejo v vzbujeno stanje. Po kratkem času se stanje umiri, ob tem pa se sprosti svetlobna energija, ki ji pravimo fluorescenca.
Ravno plin, v katerega delec trči, določa barvo aurore. Zelena barva izhaja iz delcev, ki trčijo z atomi kisika, rdeča iz kisika in dušika, vijoličasto-rožnata ter modra pa iz dušika.
Severnega sija ni brez Sončevega vetra
Gre za plazmo z električno nabitimi delci, ki potuje s povprečno hitrostjo med 500 in 833 km/s. Na območjih, kjer je smer magnetnega polja navpična glede na površino Zemlje, lahko ti delci vstopajo v ozračje našega planeta in tako trčijo z Zemeljskim ozračjem. Pojav je mogoče opaziti tudi na drugih planetih osončja. Pogoj je, da ima planet lastno magnetno polje in atmosfero.
Kot že ime pove, se severni sij pojavlja predvsem na severnih območjih, ker delci v Sončevem vetru potujejo po silnicah zemeljskega magnetnega polja, te pa imajo začetek in konec v magnetnih poljih Zemlje. Poleg severnega poznamo tudi južni sij, ki ga lahko občudujemo predvsem na otokih Oceanije.
Pred slabimi 300 leti so znanstveniki ugotovili, da med pojavom polarnega sija prihaja do sprememb v magnetnem polju. Pozneje so odkrili, da prav zaradi tega pride do močne električne energije na območjih s pojavi aurore borealis. Polarni sij torej ni izjemen samo zaradi svojega videza, temveč privede tudi do sprememb v električni energiji in naši atmosferi.