Vse, česar niste vedeli o hladilnikih

22. 06. 2021

Na svetu obstaja le peščica naprav, ki so na naša življenja vplivala tako močno, kot je hladilnik. V razvitih delih sveta je v le nekaj desetletjih postal nekaj povsem samoumevnega in začel spreminjati naše prehranjevalne navade. Ker so te tesno povezane s pridelavo in predelavo prehrambenih izdelkov, so se korenite spremembe pričele dogajati tudi na teh področjih. Do velikih premikov pa je prišlo tudi v našem zunanjem izgledu in predvsem zdravju. Danes lahko z gotovostjo trdimo, da svet brez izuma hladilnika ne bi bil takšen, kot je!

Od ledene skrinjice do zamrzovalne skrinje

Dokazi o načinih hlajenja hrane so stari več kot 2500 let, saj so že Grki in Rimljani precej natančno opisali postopke izdelave hladilne jame, ki so jo založili s snegom in živili. Na evropskih tleh so v 17. in 18. stoletju hrano hladili v »ledenih skrinjah«, ki so bile precej nerodne in zamudne za uporabo. V osnovi je šlo za leseno škatlo s posebnim predelom za ledene bloke. Ti so se počasi topili, kar je pomenilo veliko kapljanja in menjavanja posode za nabiranje vode. Poleg tega v tem obdobju higiena ni bila ravno prioriteta Evropejcev, zato je bil tudi led kmalu (pre)oporečen za uporabo v bližini živil, rasla pa je tudi potreba po ledu, ki ji je bilo nemogoče zadostiti.

Na srečo je ravno v tem obdobju, natančneje leta 1748, škotski znanstvenik William Cullen dokazal, da lahko hlajenje dosežemo s pomočjo absorpcije toplote iz okoliškega zraka. Ideje sicer ni razvil do produkta, vseeno pa je prihodnjim rodovom znanstvenikov pomagal do novih idej, ki so se na koncu realizirale v hladilniku, kot ga poznamo danes. 

Veliko zaslug pri zasnovi modernega hladilnika ima tudi nemški znanstvenik Carl Von Linde, ki je razvil in patentiral postopek utekočinjanja plina. S tem patentom je omogočil razvoj cenejšega, bolj zanesljivega in učinkovitega sistema hlajenja oz. hladilnikov, ki so v premožnejših domovih kmalu začeli nadomeščati ledene skrinjice, predvsem pa so bili namenjeni prehrambeni industriji. Na ameriških tleh je hladilnik postal nepogrešljiv v 20. letih prejšnjega stoletja, vendar pa je bil dostopen le bogatim. 

“To pa se je spremenilo po 2. svetovni vojni, v obdobju industrializacije, ko se je proizvodna cena hladilnika močno znižala in sprožila neverjetno rast prodaje, ki se je vsako leto podvojila.”

V Evropi do 50-ih let hladilnikom ne kaže tako dobro, saj so prisotni v le približno 2 % gospodinjstev v Angliji, v Nemčiji nekaj let za tem le v 10% gospodinjstev. Z okrevanjem povojne Evrope se njihov delež vztrajno viša, porodi pa se tudi ideja o prvem slovenskem hladilniku, ki ga konec 60. let lansira že takrat uspešno velenjsko podjetje.

Pravilna uporaba hladilnika

Hladilnik  je danes nadvse moderna naprava, ki skrbi za optimalno svežino živil, povezana je z internetom in se uči naših navad ter nas zasipa z različnimi opozorili. Pred uporabo takšnega hladilnika bi zagotovo prebrali navodila, to pa storite tudi, če vaš hladilnik ne spada med pametne. Vseeno gre za sofisticiran aparat, ki potrebuje tudi pravilno vzdrževanje, zato si poglejmo nekaj splošnih, a pomembnih navodil za optimalno in dolgotrajno delovanje našega hladilnika.

Na samem začetku je pomembno, kam ga postavimo. Hladilnik deluje bolje, če ni v neposredni bližini virov toplote. V kuhinji sta to največkrat kuhalna plošča in pečica. Nadvse pomembno pa je tudi pravilno zlaganje živil: moderni hladilniki so opremljeni z različnimi predeli, kjer je običajno označeno, za katero živilo so namenjeni. Oblikovalci hladilnikov s kroženjem zraka skozi določene predale ali police poskrbijo za optimalno temperaturo in obstojnost določenih živil, vseeno pa obstajajo osnovna pravila, ki zaradi fizikalnih zakonov narekujejo, katero živilo sodi v določen del hladilnika.

1. Zgornje police imajo zaradi dvigovanja toplote najvišjo temperaturo, ta pa tam tudi najmanj niha. Namenjene so že pripravljenim živilom (npr. ostanki od kosila, pijača ...).

2. Srednje in spodnje police so zaradi nižje temperature primerne za shranjevanje rib, mesa in ostalih živil, ki so možno dovzetna za različne bakterije.

3. V posebnih posodah shranite predvsem sadje in zelenjavo, saj boste tako preprečili izgubo svežine, pazite le, da v posodo z zelenjavo ne zaprete sadja, ki izloča pline (hruška, breskev, sliva) in s tem povzroči prehitro gnitje.

4. Temperatura na vratih najbolj niha, zato tja spravimo živila, ki niso tako občutljiva oz. imajo veliko naravnih konzervansov (vložnine, majoneza, naravni sokovi ...).

Med pravilno uporabo pa spada tudi pravilno (in predvsem) redno čiščenje 

To naj poteka na tedenski bazi, morebitna razlitja pa počistite čimprej. Hladilnik lahko poškropite z mešanico vode in kisa in obrišete s krpo ali gobico. Nikoli ne uporabljajte ostrih predmetov, saj bo že najmanjša luknjica v steni hladilnika povzročila nepopravljivo škodo. Če se v vašem hladilniku nabira led, pustite, da se pred čiščenjem ta stali po naravni poti (odklopljen hladilnik, odprta vrata in posoda za nabiranje vode).

Moderni hladilniki pa za svoje optimalno delovanje uporabljajo sistem notranjih ventilatorjev, ki skrbijo za ustrezno kroženje zraka. Vsi ventilatorji so dovzetni za nabiranje prahu, zato se ta (sicer počasi, pa vendar) nabira tudi na ventilatorju hladilnika. V kolikor je dostopen in vam omogoča čiščenje, se previdno lotite tudi te nadloge.

Zamrzovalnik, stalni spremljevalec hladilnikov

Če hladilnik uporabljamo za podaljševanje življenjske dobe živil, je zamrzovalnik njegova nadgradnja, ki deluje po istem principu, le da se temperatura spusti tudi do –30 stopinj Celzija. Obstojnost globoko zamrznjenih živil se tako še znatno podaljša, zato je postal zamrzovalnik stalni spremljevalec hladilnikov. Večina modelov, tudi tistih najmanjših, ima danes vsaj delček svoje notranjosti namenjene tudi zamrzovanju. Že pripravljeno in predhodno ohlajeno hrano (enolončnice, peciva, kruh, pečeno meso ...) lahko v zamrzovalniku hranite do 3 mesece. Sveže meso, sadje in zelenjavo pa tudi eno leto.

Ideja za poletne dni  

Si sploh lahko še predstavljate življenje brez sladoleda, hladnega piva, svežega (predvsem eksotičnega!) sadja ali dobrega sendviča za večerjo? To je le nekaj malenkosti, ki nam jih omogoča ta čudovita naprava. Naredite ledene kocke s sadjem in zelišči, pripravite drugačen led za najboljše trenutke druženja. Vodi dodajte jagodičevje, limeto, meto ali meliso, tako bo kozarec ohlajene limonade ali vode dobil prav poseben pridih. 

Viri:
https://www.materials.sandvik/en/
https://www.handelsblatt.com/