Recikliranje od A do Ž

22. 10. 2020

Odgovoren odnos do okolja se začne z odgovornim odnosom do odpadkov v vsakem domu. Če jih odlagamo brez ločevanja, pripomoremo k najdražjemu načinu ravnanja z odpadki. S sistematičnim ločevanjem pa storimo ravno nasprotno — zmanjšamo stroške ravnanja z odpadki na ravni gospodinjstva in družbe. Še več — z rednim ločevanjem manjšamo količine odpadkov, stroške ravnanja z odpadki, količino energije, ki je potrebna za proizvodnjo novih izdelkov in onesnaženost okolja ter omogočamo recikliranje.
V nadaljevanju vam predstavljamo vse sestavne dele procesa recikliranja odpadkov in vam pomagamo razumeti, zakaj je pomembno, da vsak od nas dosledno skrbi za svoje odpadke.

Razlika med recikliranjem in ponovno uporabo

Ponovna uporaba se imenuje proces, v katerem isti izdelek uporabimo v njegovi nespremenjeni obliki. Glavni namen ponovne uporabe je podaljšati življenjsko dobo predmeta ali materiala. 
Za razliko od ponovne uporabe pa je recikliranje proces obdelave ali predelave rabljenih ali odpadnih materialov v proizvodnem procesu popolnoma novega izdelka. 
Proces recikliranja je tisti, ki nam omogoča manjšo porabo surovin in manjše onesnaževanje zraka s sežigom odpadkov ali vode in zemlje z odlaganjem odpadkov na odlagališčih. 

Večvrednostno in manjvrednostno recikliranje

Obstaja več načinov za predelavo odpadkov, ki lahko vodijo do različno kakovostnih recikliranih materialov in posledično novonastalih izdelkov. Zato poleg izraza recikliranja poznamo tudi večvrednostno in manjvrednostno recikliranje. 
Pri večvrednostnem recikliranju govorimo o predelavi odpadkov za izdelavo enako kakovostnega materiala, kot je bil njegov izvirnik. To v praksi pomeni, da proces recikliranja zvišuje vrednost izdelka, podaljšuje življenjsko dobo materiala in v večji meri ohranja razpoložljive naravne vire. Pri manjvrednostnem recikliranju pa govorimo o predelavi odpadka v materiale nižje kakovosti. 

Prednosti recikliranja odpadkov

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v Sloveniji v povprečju ustvarimo nekaj več kot 8 milijonov ton odpadkov na leto, od tega je več kot milijon ton komunalnih odpadkov. Slovenija se sicer z 59-odstotno stopnjo recikliranja komunalnih odpadkov uvršča v sam vrh Evropske unije. To je pozitiven rezultat — glede na številne prednosti, ki jih za nas in za okolje predstavlja recikliranje odpadkov:

• ohranja naravno bogastvo,
• varuje naš ekosistem in prostoživeče živali in rastline,
• zmanjšuje porabo energije,
• zmanjšuje raven ogljičnega izpusta,
• prihrani denar na ravni posameznika in družbe,
• prihrani dragocen deponijski prostor,
• ustvarja delovna mesta in koristi gospodarstvu.

Recikliranje zmanjšuje porabo energije

Recikliranje prihrani zaloge energije, saj odpravlja ali zmanjšuje potrebo po proizvodnji materialov z ničle. Proizvodnja materiala zahteva visoke finančne in človeške vire, tako za pridobivanje in prenos kot tudi za obdelavo naravnih surovin. Z uporabo recikliranih materialov lahko proizvajalci ustvarjajo nove izdelke z manj porabljene energije in manj porabljenih finančnih sredstev. Ker so reciklirani izdelki že bili v proizvodnem procesu, so že obdelani in tako zahtevajo manj energije za preoblikovanje v nove namene. Za nastanek novih izdelkov iz recikliranih materialov je tako porabljene do 30 % manj energije. 

Pred recikliranjem je potrebno ločevanje

Na svetu je okoli 7,8 milijarde ljudi. Po ocenah pa naj bi se v letu 2020 to število povečalo za približno 63 milijonov. Več kot nas je, večja je naša odgovornost, da čim manj obremenjujemo okolje. Ravno zato je pomembno, da preudarno ravnamo z odpadki in jih recikliramo. Še preden pridejo v proces reciklaže pa morajo biti primerno ločeni, zato odpadke razvrščamo v več skupin in jih odlagamo v za to namenjene, ločene zabojnike.  
Katere skupine odpadkov poznamo?

Papir

V to skupino sodijo časopis, pisemski in ovojni papir, kartonske embalaže tekočin, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi, papirne ali kartonske embalaže, pisarniški papir, papirnate nakupovalne vrečke, kartonska embalaža, lepenka, umazan ali vlažen papir oz. karton.
Po drugi strani pa v to skupino odpadkov ne sodijo zamaščen ali plastificiran papir, tetrapak embalaž in uporabljeni papirnati prtički ter brisače. 

Embalaža

V to skupino uvrščamo plastenke pijač in živil, stiropor, pločevinke, konzerve, celofan in druge plastične folije, pločevinke živil in pijač, kartonsko votlo embalažo od mleka, sokov ipd., CD-je, DVD-je in gramofonske plošče, plastične vrečke, plastično embalažo pralnih sredstev, mehčalcev, šamponov, zobnih past in tekočih mil, plastične lončke, embalažo CD-jev in DVD-jev, kosovne plastične predmete.
Plastična embalaža nevarnih snovi ali ostanki te embalaže in kosovni plastični predmeti v to skupino ne sodijo. 

Steklo

V tretjo skupino uvrščamo steklenice, kozarce za konzerviranje, male stekleničke za parfume in kozmetiko in druge votle steklene posode. 
Med steklene odpadke pa nikakor ne mečemo porcelana, kristala, žarnic, ogledal, neonskih luči, keramičnih izdelkov in ravnega stekla. 

Biološki odpadki

Biološki odpadki so del vsakega gospodinjstva, marsikdaj pa se med njimi prehitro znajdejo še vedno užitni kosi, ki jih lahko uporabimo na drugačen način, namesto da jih zavržemo. Med biološke odpadke sicer štejemo zelenjavne odpadke in ostanke vseh vrst sadja, netekoče ostanke hrane, kavno goščo in kavne filtre, čajne vrečke, jajčne lupine in pokvarjene prehrambene izdelke. 
Seveda pa si zapomnite, da med to vrsto odpadkov ne sodijo cigaretni ogorki (te zavržemo med mešane odpadke) in maščobe, vse to pa moramo zavreči brez embalaže ali uporabiti takšno, ki je biorazgradljiva. 

Mešani odpadki

V ta zabojnik odlagamo onesnažen papir, ohlajen pepel, cigaretne ogorke, okenska stekla, otroške plenice, posodo iz keramike ali porcelana, lepilne trakove, kopirni papir, šiviljske odpadke in tapete.

Kosovni odpadki

Med kosovne odpadke štejemo kopalniško opremo, pohištvo, preproge, oblazinjeno pohištvo in vzmetnice, svetila in senčila. Odpadke, ki so še vedno lahko reciklirani, komunalno podjetje preda pooblaščenim osebam za predelavo; kar pomeni, da na odlagališču končajo le tisti odpadki, ki niso več uporabni. Med kosovne odpadke ne sodijo gospodinjski aparati, stavbno pohištvo (okna, vrata ipd.), gradbeni odpadki, zemlja, listje in veje, nevarni odpadki, odpadna električna ali elektronska oprema in avtomobilske gume.

Tekstilni odpadki

Sodeč po podatkih Okoljsko raziskovalnega zavoda naj bi vsak Slovenec letno zavrgel 14 kilogramov oblačil, tekstilni izdelki pa so najhitreje rastoči odpadek v Evropski uniji. Mednje sodijo oblačila, zavese, pregrinjala, posteljnine in podobno.

Kako odlagati odpadke za recikliranje?

Pri odlaganju papirja in kartona bodimo pozorni, da papir poravnamo, kartonske škatle pa raztrgamo in zložimo, da zasedejo čim manj prostora. Morebitne zaščitne folije ali lepilne trakove odstranimo in jih odlagamo ločeno, v rumen zabojnik. 
Kaj pa embalaža? Pomembno je, da jo vedno izpraznimo in stisnemo, če je to le mogoče, tako da zavzame čim manj prostora. Preden embalažo odložimo v rumen zabojnik, ji vedno odstranimo pokrovček ali zamašek!
Pri odlaganju stekla stekleno embalažo vedno izpraznimo in ji odstranimo zamašek ali pokrovček. Plastične pokrovčke odlagamo v zabojnik za embalažo, medtem ko plutovinaste zamaške odvržemo v zabojnik črne barve.
Bio odpadke zbiramo v papirnatih ali polietilenskih biorazgradljivih vrečkah, ki jih pred odložitvijo v zabojnik zapremo. Listje, plevel in druge vrtne odpadke pa odložimo neposredno v rjav zabojnik.
Kosovne odpadke shranimo do kosovnega odvoza ali pa jih sami odpeljemo na najbližji kosovni odpad. Za razliko od njih pa nevarne gospodinjske odpadke, kot so stari akumulatorji, baterije, barve in topila, kemikalije, olja in masti, pesticidi, pralna in kozmetična sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi, neonske cevi ter zdravila, odlagamo v za to namenjenemu zbirnemu centru. 
Ustrezne tekstilne odpadke lahko odložimo v za to namenjene zabojnike Humana, ali pa jih podarimo dobrodelnim organizacijam, kot so Karitas ali Rdeči križ, morda predelamo za drugo uporabo v svojem domu. Če so tekstilni kosi še vedno uporabni, jih lahko darujemo svojim prijateljem ali mlajšim družinskim članom.

Kako poteka recikliranje?

Embalažno steklo je predelano v posebnih pečeh pri zelo visoki temperaturi. Najprej ga raztalijo, nato pa ga vlijejo v kalupe in iz njih ustvarijo nove steklenice, kozarce za shranjevanje in podobne izdelke. Z recikliranjem stekla se porabi kar do 30 % manj energije kot pri proizvodnji stekla iz rude.
Kovino in kovinske embalaže najprej stisnejo in zmeljejo. Nato z močnimi tokovi zraka odstranijo snovi, ki se držijo embalaže (pena, plastika, tkanina), nato pa z magnetom izločijo železne delce, ostale kovine pa sortirajo. Kovinski delci so raztaljeni in uporabljeni za ponovno uporabo pri izdelovanju kovinskih izdelkov.
Predelava kartona in papirja se začne s sortiranjem papirja. Delavci nato s kemikalijami odstranijo barve, polnila, lepila in druge sestavine. Papirovino nato uporabijo v nadaljnji proizvodnji, kjer jo s stiskanjem, sušenjem in razrezovanjem oblikujejo v tiskarske zvitje ali pole. Recikliran papir najpogosteje najdemo v kartonskih embalažah, knjigah, papirjih in podobno. 
Plastična embalaža je najprej sortirana glede na embalažni material, nato pa sledita mletje in pranje. Če embalaže pred odlaganjem med odpadke ne očistimo, umazani delci zmotijo pranje delcev. Mletju in pranju sledi termična obdelava, s katero se pridobiva cenejši, t. i. sekundarni granulat. Druga metoda predelave plastične embalaže je energetska predelava. Plastiko v sežigalnicah uporabijo kot gorivo za npr. gretje vode. 

Reciklirajmo danes za boljši jutri

Recikliranje je ključni korak do družbe, ki je ozaveščena glede izdelkov in kaj se z njimi zgodi po tem, ko so odloženi med odpadke. Z recikliranjem zmanjšujemo onesnaženost, ohranjamo naravne vire, spodbujamo gospodarstvo in prihranimo na energiji. K slednjemu ne prispevamo le z odgovornim ravnanjem odpadkov, ampak tudi z odgovorno rabo elektrike v svojem domu.