Predstavljamo vam tri E3 Strokovnjake

31. 05. 2023

Družba E 3 je eden ključnih dobaviteljev električne energije v Sloveniji. Osnovna dejavnost podjetja, prodaja električne energije, je tesno povezana z ekologijo in trajnostnim razvojem.
Pogovarjali smo se s tremi E3 strokovnjaki – Tanjo Tušar, Markom Vetrihom in mag. Alanom Križajem. Tanja Tušar je analitičarka za upravljanje portfelja in nam je med drugim razkrila, zakaj se je električna energija v zadnjem letu tako zelo podražila. Marko Vetrih je vodja službe za proizvodnjo in storitve (toplotnih sistemov). Z njim smo se pogovarjali o samooskrbi, varčevanju in oskrbi doma s toploto. Mag. Alan Križaj skrbi za raziskave in razvoj, njegovo glavno poslanstvo pa je e-mobilnost. O tej aktualni temi boste zagotovo izvedeli kaj novega. 

Zakaj se je elektrika v enem letu tako zelo podražila?

Tanja Tušar: Cene so se v letu 2022 podražile do 10-krat v primerjavi z leti poprej. Največji delež k dvigu cen na svetovnih trgih sta prispevala začetek vojne v Ukrajini in strah pred pomanjkanjem surovin. Tako cene surovin kot energentov so se v trenutku dvignile na prej nepredstavljive ravni. Poleti je k visokim cenam pripomogla tudi suša, kar je imelo za posledico pomanjkanje vode in vetra (nižja proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov).

Energija, pridobljena s pomočjo obnovljivih virov v Sloveniji: Na kakšen način pridobivamo energijo iz OVE in koliko odstotkov proizvedene energije to predstavlja? 

Tanja Tušar: V Sloveniji proizvedemo iz obnovljivih virov nekaj več kot 36 % celotne proizvedene energije.
V Sloveniji za proizvodnjo iz obnovljivih virov izkoriščamo naslednjo energijo:

• vetrno energijo (0,1 % – samo dve elektrarni)
• vodno energijo (92,2 %)
• sončno energijo (4,8 %)
• biomaso (2,9 %)

Podatki so iz leta 2021. Vir: Agencija za energijo.

Zakaj so mnenja o nuklearni elektrarni tako razdeljena in ali Slovenija res potrebuje še eno nuklearko?

Tanja Tušar: V duhu zelene transformacije dajemo večjo spodbudo gradnji elektrarn na obnovljive vire, kar pa nuklearna elektrarna ni. Če pa pogledamo z vidika stabilne energetske oskrbe, je nuklearka boljša rešitev. Nuklearna elektrarna konstantno proizvaja električno energijo in je z vidika oskrbe bolj stabilna, kot so sončne elektrarne.

Koliko je zrasla poraba električne energije v Sloveniji v zadnjih 25-ih letih?

Tanja Tušar: Če se omejimo samo na porabo električne energije v gospodinjstvih v Sloveniji, je ta v letu 1996 znašala 2.600 GWh, v letu 2021 pa 3.665 GWh. Poraba energije v gospodinjstvih je tako v 25-ih letih narasla za dobrih 40 %. 
Kljub izboljšanju energetske učinkovitosti nekaterih naprav se poraba elektrike v povprečju ne znižuje, saj število naprav v gospodinjstvih narašča.

Ali imate doma v kuhinji ali garaži kakšno napravo, ki deluje #brezelektrike?

Tanja Tušar: Ja, kuhinjski štedilnik na drva, tako da lahko kuhamo tudi v temi in brez elektrike.

Samooskrba z električno energijo enodružinske hiše: Kako?

Marko Vetrih: Samooskrba z električno energijo je eden od gradnikov zelenega prehoda v energetiki, ki nas kot izziv čaka v prihodnjih letih. Za izvedbo samooskrbe se odloča vedno več lastnikov enodružinskih hiš. Glavna motiva sta dva. 
Prvi je zagotovo ekonomski.
Lastniki enodružinskih hiš z nadpovprečno porabo električne energije si lahko hitro izračunajo, da je v trenutnih zakonodajnih okvirih investicija v samooskrbo z električno energijo iz fotovoltaične elektrarne ekonomsko upravičena. Še posebej, če se investicija v fotovoltaično elektrarno nadgradi z investicijo v ogrevanje s toplotno črpalko in/ali polnilnico za električno vozilo, ki ekonomiko navadno dodatno izboljšata.
Drugi motiv je ekološka ozaveščenost.
Vsak posameznik, ki je zavezan k trajnostnemu razvoju in razume, da se v prihodnosti ne moremo zanašati le na oskrbo z energijo iz fosilnih goriv. Pridobivanje energije iz fosilnih goriv pomeni sproščanje CO₂, vgrajenega v fosilnih gorivih, v okolje, kar ima za posledico velike podnebne spremembe, ki smo jim priča v zadnjem obdobju.
Če želimo ohraniti planet prijazen za bivanje tudi za naše potomce, se moramo začeti odgovorno obnašati že danes.
Na žalost so možnosti pri izgradnji in izvajanju samooskrbe omejene. Samooskrba v obliki, kot se izvaja danes, ne more obstati samostojna brez priklopa na električno omrežje. Pri soglasju za priključitev samooskrbne elektrarne na omrežje pa se pogosto zatakne, saj omrežje, kot smo ga gradili v preteklosti, ni pripravljeno na izzive, ki jih prinaša množično priključevanje samooskrbnih elektrarn.
Vsem, ki razmišljajo o naložbi v samooskrbo, svetujem, da se pri lokalnem distributerju najprej pozanimajo, ali je priključitev samooskrbe na želeni lokaciji možna in šele nato začnejo s postopki izgradnje.

Ali doma varčujete z električno energijo? 

Marko Vetrih: Varčevanje z energijo je eden od glavnih načinov nižanja potreb po energiji v prihodnosti. Za razliko od mišljenja v preteklosti, ko smo globalno povečanje potreb po električni energiji pokrivali z izgradnjo novih proizvodnih in transportnih kapacitet, se danes še predobro zavedamo, da je najcenejša tista energija, ki je ne zavržemo po nepotrebnem. Še več. Vsi se iz šolskih dni spomnimo reka, da je energija povsod prisotna, se ne more uničiti in iz nič ne more nastati, temveč se le pretvarja iz ene oblike v drugo. To nas hitro pripelje do dejstva, da se nekoristno potrošena električna energija pretvori v drugo obliko energije. To je po navadi toplotna energija, ki pa je v primerih neučinkovite porabe električne energije le redko zaželena in koristno uporabljena. Z varčevanjem električne energije tako vedno dosegamo večkratne učinke, ki se v končni fazi poznajo na družinskem proračunu kot tudi globalnih vplivih na okolje. Čeprav se tega ne zavedamo, je naš prispevek k ohranjanju okolja pri varčevanju z električno energijo zelo velik. 

Kako pa je z oskrbo doma s toploto?

Marko Vetrih: Oskrba doma s toploto je na letni ravni zagotovo eden od največjih stroškov družinskega proračuna. Zato so lahko prihranki pri modri izbiri načina ogrevanja občutni. Navadno je na voljo za ogrevanje/hlajenje več možnosti. Najboljše možnosti so zagotovo tiste, ki izkoriščajo naravne danosti lokacije. Seveda so obenem vse možnosti vezane na opremo, s katero v domu zagotavljamo potrebno temperaturno udobje. Pri izgradnji oziroma vsaki spremembi načina zagotavljanja oskrbe s toploto je treba biti še posebej pazljiv, saj smo navadno po izvedbi sistema ogrevanja oziroma hlajenja ujetniki tega sistema za daljše časovno obdobje, spreminjanje sistema pa je vedno povezano z investicijami, ki nikoli niso poceni. Pri izbiri sistema ogrevanja velja, da z večanjem udobja pri zagotavljanju ogrevanja skoraj vedno raste tudi strošek. 
Tradicionalno najcenejši vir ogrevanja je zagotovo lesna biomasa v vseh možnih oblikah. Obenem pa za les velja, da je njegova uporaba v energetske namene podnebno nevtralna, saj pri izgorevanju v energetske namene povzroči enako obremenitev okolja s CO₂, kot bi jo, če se naravno razgradi z gnitjem. Žal je pri ogrevanju z lesno biomaso treba računati, da je raven udobja najnižja. Veliko lastnega dela nas namreč pri ogrevanju na lesno biomaso čaka z vsakodnevnim vklapljanjem kurilnih naprav. 
Seveda pa tudi pri oskrbi s toploto enako kot pri oskrbi z električno energijo velja, da so največji prihranki tisti, ki jih dosežemo z varčevanjem. 

Kako velik vpliv ima tehnologija na vaše življenje?

Marko Vetrih: Z leti vedno manjšega …

Hranilniki in baterije električne energije: Ali so smiselna investicija?

Mag. Alan Križaj: Trenutno zakonodaja ne podpira oziroma deluje v smeri, da bi bila vgradnja hranilnikov oziroma baterij smiselna. Z napovedano spremembo Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije pa bo to treba znova preučiti. Vsekakor je smiselno spremljati zakonodajo in tudi trende, preden se odločite za investicijo.

Imate električni avto oziroma si ga želite? Kakšno je vaše mnenje o njih? 

Mag. Alan Križaj: Električnega avtomobila nimam, sem pa imel možnost testirati različne modele. Menim, da je za povprečnega uporabnika električni avtomobil vsekakor smiselna naložba, saj izpolnjuje vse zahteve glede uporabnosti in udobja. Je pa res, da so električni avtomobili trenutno še vedno zelo dragi (v primerjavi z avtomobili na notranje izgorevanje), zato si ga večina ne more privoščiti. Poudariti je treba tudi, da veljajo pri vožnji električnega avtomobila povsem drugačna pravila obnašanja oziroma drugačen način uporabe vozila v primerjavi z vozili na notranje izgorevanje. Tu imam v mislih zlasti natančnejše načrtovanje poti s pregledom zemljevida z e-polnilnicami, upoštevanje večjih pospeškov pri e-avtomobilu, načrt za ureditev domače polnilnice in podobno.

Nam lahko poveste kaj več o domačih e-polnilnicah, ki ste jih omenili?

Mag. Alan Križaj: Domača polnilnica je za lastnika e-vozila vsekakor smiselna in jo zelo priporočam. Ne samo zaradi večjih moči polnjenja, ampak tudi zaradi varnosti. Poleg omenjenega pa postajajo vse polnilnice, ne samo domače, vse bolj »smart«, saj omogočajo polnjenje vozil z želeno močjo in ob določenih urah dneva, ki jih lahko vnaprej načrtujemo ter s tem prispevamo k zmanjšanju obremenjenosti elektroenergetskega omrežja.

Ali poznate na pamet telefonske številke bližnjih oseb oziroma prijateljev?

Mag. Alan Križaj: Ne.

Članek je bil prvotno objavljen v reviji E3 SVET.