Obožujete kolesarjenje? Tudi mi!

09. 08. 2021

Evforija, ki so jo v zadnjih nekaj letih povzročili slovenski kolesarji, se je prelila tudi na naše ceste, kjer iz leta v leto lahko vidimo več rekreativcev, ki zagrizeno poganjajo svoja kolesa. To dejstvo potrjuje tudi vsakoletna rekordna udeležba na tradicionalnem rekreativnem kolesarskem maratonu Franja, ki danes pritegne neprimerno večje število tekmovalcev kot pred desetletjem ali več. 

Par besed o kolesu...

Kolo je, glede na svojo vsestranskost, zagotovo deležno premalo pozornosti. Je prevozno sredstvo, ki za razliko od vseh ostalih, ne onesnažuje okolja. Tudi sama proizvodnja koles ne obremenjuje okolja, hkrati pa je njihova izdelava cenovno ugodna. Omogoča nam premagovanje relativno velikih razdalj, s kolesi se vozimo v službo, po opravkih, se z njimi rekreiramo, pripomoremo k boljšemu ozračju, povzročamo manj hrupa in prometnih zamaškov, zmanjšujemo porabo fosilnih goriv in pripomoremo k manjši obrabi cest. Z drugimi besedami, na en mah (posredno ali neposredno) rešimo večji del okoljskih težav, s katerimi se spopadamo zadnja desetletja. Ena glavnih prednosti v primerjavi z vsemi ostalimi prevoznimi sredstvi pa je tudi cenovno ugodno vzdrževanje in nezapletena uporaba. 

“Prav zato je po trenutnih ocenah na svetu več kot dve milijardi (2.000.000.000) koles, število pa se bo v nekaj desetletjih več kot podvojilo. Za primerjavo, trenutno se po svetu vozi dobra milijarda osebnih avtomobilov.”

Od »poganjalčka« do kolesa

Zgodovina kolesarstva je zanimiva in ima precej dolgo brado, vseeno pa se je obdobje modernega kolesarstva pričelo šele konec 19. stoletja, ko predhodnik kolesa dobi verižni pogon, prestavo, ki je omogočala dva obrata koles z enim obratom pedal in pnevmatiko, ki je poskrbela za večje udobje. Kolo je bilo v naslednjih desetletjih deležno veliko popravkov in izboljšav, v obdobju 1. svetovne vojne pa postane eno pomembnejših prevoznih sredstev za vojake in kurirje. Vojaška kolesa so sicer kmalu nadomestila tehnološko naprednejša vozila, Švica pa je svoj »kolesarski vod« kot zadnja država na svetu razpustila leta 2003. Kmalu po izumu modernega kolesa so se pričele tudi kolesarske dirke in rekreativno pedaliranje.

Najbolj razširjeno prevozno sredstvo

Kolesarstvo se je zaradi različnih potreb, reliefov in podnebja kmalu začelo razvijati v različne smeri. Tako lahko danes užitke v kolesarstvu najdejo prav si. Tisti, ki jim je všeč hitrost prisegajo na cestno kolesarstvo, ljubitelji narave se z gorskimi kolesi podajo na panoramske vožnje po ravnem ali navkreber (in potem navzdol), vedno željnim adrenalina pa pod kožo kmalu zleze gorsko kolesarstvo ali celo »downhill«. Za začetnike je zagotovo najprimernejše panoramsko kolesarstvo, kjer, največkrat z gorskim kolesom, odkrivamo lepote neposredne ali malce bolj oddaljene okolice. Panoramsko kolesarstvo je najbolj raznovrstno, omogoča vožnjo po vseh podlagah, hkrati pa ob različnih situacijah lahko kmalu ugotovimo, kakšne vrste kolesarji smo. To je pomemben podatek, saj resno ukvarjanje z določenim hobijem predstavlja tudi določen strošek. Kolesarska oprema gorskega ali cestnega kolesarja je povsem drugačna, zato je pomembno, da pred nakupom svojo izbiro kolesa dobro premislimo.

Cestno kolesarstvo

“Cestno kolesarstvo je zaradi slovenskih junakov, ki so obnoreli kolesarsko srenjo, med najbolj priljubljenimi športi v Sloveniji.”

Kolesarski klubi opažajo močno povečan vpis v svojih oddelkih za najmlajše, povečuje se prodaja kolesarskih dresov, po celi državi pa se odpirajo veliki kolesarski centri, ki so bili še do nedavno precej redki. Izbira opreme za cestne kolesarje je lahko precej zasoljena, vseeno pa za začetek in osnovno kolo ne bo treba seči pregloboko v žep. No, če si boste čez kako leto ali dve zaželeli karbonsko kolo vas bo to vseeno stalo veliko, vendar zelo podobne užitke (pa tudi več porabljenih kalorij) doživljate na cestnem kolesu, za katerega ni bilo potrebno ravno najemati kredita. Močno popularna so zadnja leta tudi »gravel« kolesa, ki so po obliki povsem podobna cestnim kolesom, vendar so izdelana iz močnejših materialov, malce širše pa so tudi pnevmatike. Gre za cestno kolo, ki se prav tako kot na asfaltu izkaže tudi na makadamski cesti. Izbira primerne ceste je morda ena večjih »slabosti« gorskega kolesarjenja, saj pravo cestno kolo na slabi cesti ali celo makedamu, ne bo trajalo prav dolgo. To težavo rešujejo »gravel« kolesa, ki pa zaradi inovativne geometrije pa tudi boljše izbire materialov zaenkrat držijo precej visoko ceno.

Panoramsko kolesarstvo

Kot rečeno, gre za najbolj »vsestransko« rekreativno kolesarstvo, ki je primerno za vsakogar. Lotimo se ga lahko kadarkoli, primerno pa je skoraj vsako kolo, če je le tehnično brezhibno. Tisti z boljšimi kolesi se lahko odpravite na daljše izlete, si morda izberete tudi kakšen klanec ali pa spust po urejeni gozdni poti. Če pa se za kolesarjenje šele odločate in se ne morete pohvaliti z ravno najmodernejšim kolesom, si za prve izlete izberite bližnje kraje, do katerih ne vodijo preveliki klanci, saj si verjetno ne želite, da bi se vam kolesarjenje zamerilo, še preden se ga resnično lotite. 

“Edino pravilo panoramskega kolesarstva je uživanje na kolesu, v naravi in kakšna izgubljena kalorija ali pa ojačana mišica.”

Nekaj osnovnih navodil za začetnike: oblecite se v zračna oblačila in s seboj vzemite jopico. Spakirajte tudi veliko vode, morda napitek za boljšo hidracijo. Ko obračate pedala bodite pozorni na frekvenco – prestavite v prestavo, ki vam bo omogočala frekvenco enega obrata na sekundo. Če bo prenos prevelik in frekvenca prenizka, bodo trpela kolena, ki jih lahko z nepravilnim kolesarjenjem tudi resno poškodujete. Na drugi strani pa pravilno kolesarjenje jača mišice v nogah, posledično pa tudi stabilizira koleno. Pravilno kolesarjenje je torej za kolena zdravo, nepravilno pa jim škoduje. Pozorni pa bodite tudi na dihanje in uro kolesarjenja. Kolesarjenje v najbolj vročem delu dneva je lahko zelo nevarno, saj zaradi vetra ne občutimo močnega sonca oz. vročine, kar lahko hitro vodi do dehidracije ali sončarice.

Gorsko kolesarstvo

Ljubiteljem adrenalina in kolesarstva dobro znana panoga, ki združuje velike fizične napore in neizmerne užitke ob spustih po gorskih stezicah, brezpotjih, pa tudi vse bolj priljubljenih enoslednicah. Tehnološki napredek in geometrijske inovacije so v zadnjih nekaj desetletjih gorsko kolesarstvo tesno povezali z »downhillom« oz. spustom. Poglavitna razlika med njima je ta, da pri gorskem kolesarstvu največkrat uporabljamo kolesa s prednjim vzmetenjem, saj zadnji blažilec na poti navzgor pobere preveč energije. Kolesa za spust pa so polnovzmetena, saj se kolesarji na start največkrat pripeljejo s terenskim avtomobilom, zadnja leta tudi z žičnicami. Vse več smučarskih središč se namreč v poletnih mesecih odloči za pripravo prog za spust oz. uredijo posebne kolesarske parke. 

“Kolesa za spust so v primerjavi s klasičnimi gorskimi ali pa »cross« kolesi tudi veliko težja, kar predstavlja še eno oviro pri pedaliranju navkreber.” 

Predvsem pa je spust tudi nevaren, in kljub nasprotnemu prepričanju, zahteva ogromno kolesarjeve energije. Večina vožnje poteka v smuk preži, zanemarljivo pa ni niti konstantno dvigovanje teže kolesa navzgor, kar je nujno potreben manever pri vseh vrstah skokov.   

E-kolesarstvo

Najnovejša in hitro razvijajoča se veja kolesarstva pa so električna kolesa. Gre za klasični hibrid med kolesi vseh vrst in npr. motorjem, kjer je na del kolesa pritrjen tudi elektromotor, ki kolesarju pomaga pri razvijanju hitrosti. Za razliko od motorja, kjer moč dodajamo z ročico za plin, je pri električnem kolesu za zagon motorja potrebno pedaliranje, le ta za vožnjo npr. 25 km/h v to ni treba vlagati veliko energije. Dovolj je že, če vrtimo pedala. Trg ponuja vse vrste koles z električnim motorjem; klasična kolesa, gorska, mestna, »dowhill«, kros ... In prav vsa so našla svoje mesto na tržišču. Mestna in klasična električna kolesa največkrat uporabljajo prebivalci večjih mest, saj olajšajo nakupe na tržnici ali v trgovini. Gorska kolesa so najbolj razširjena med kolesarji mlajših generacij, saj omogočajo lagodno vožnjo navkreber in adrenalinski spust v dolino, zelo popularna pa so tudi med panoramskimi kolesarji vseh starosti. Med tehnično zahtevnejše pa spada električno »downhill« kolo, ki je zaradi svoje mase in dodane teže elektromotorja ter baterije že močno spominja na »cross« motor. Tudi vožnja z njim je zelo primerljiva s tisto na motorju, zato se priporoča le izkušenim kolesarjem.

Kolesarimo pravilno

Kolesarjenje je lahko tudi precej nevarno in naporno, zato je pomembno, da kolesarimo pravilno in v primerni opravi. O čeladi ne bomo izgubljali besed, saj ta tiči na glavi vsakega odgovornega kolesarja. V kolikor vaša vožnja vključuje tudi veliko skokov, je smiselno razmisliti o uporabi »full face« čelade, ki bo zaščitila tudi obraz in zobe. Pomembna stvar, ki smo jo tudi že omenili je frekvenca. Čuvajte svoja kolena in ne pretiravajte z močjo, to raje vlagajte v obrate. Prav tako izberite pravilni naklon sedala – večina teže med vožnjo ne sme biti skoncentrirana na zadnjico, ampak jo je potrebno nositi na svojih ramenih. Kako pa je z višino sedala? Ko sedite na najnižji točki in se dotikate tal s stopali, morajo biti kolena rahlo skrčena, kolki pa se ne smejo zibati. V drugačnem, nepravilnem položaju, ko je sedalo previsoko ali prenizko, prav tako obremenjujete kolena, trpijo kolki in hrbtenica. Položaj je pomemben! 

“Ne zaženite se takoj v klance, ampak se najprej utrdite na ravninah, izkoristite lepe proste dni za daljše ture, popoldneve pa za hitre in kratke »kronometre«.” 

Prvih nekaj izletov izkoristite za opazovanje svojega telesa in ugotovite, če bi bilo morda smiselno zamenjati kak del kolesa (npr. širše krmilo, daljši nosilec krmila oz. »fajfa«, drugačna pedala ...), da bi se na njem počutili še bolj udobno. Za izlete izbirajte trase s primernim cestiščem – ozke in ovinkaste ceste ne spadajo v to kategorijo. Postavite se v kožo voznika avtomobila in kmalu boste videli katere ceste so za kolesarjenje varne in katere povsem neprimerne. Ker se dnevi že vztrajno krajšajo si, sploh na popoldanske izlete, nujno spakirajte še svetilki, saj vas lahko hitro ujame mrak. Poskrbite pa tudi za ustrezno servisirano kolo, saj boste le tako lahko na njem zares uživali in varno nabirali kilometre. Pa srečno!