Miti in resnice o zeleni energiji

15. 10. 2019

Zadnje desetletje veliko govorimo o energetski učinkovitosti, zeleni energiji in trajnostnem razvoju. Ali zelena energija in obnovljivi viri res obetajo zmanjšanje naše odvisnosti od premoga, nafte in zemeljskega plina ter kakšen vpliv imajo na ogljični odtis? V nadaljevanju preverite mite in resnice o obnovljivih virih energije.

S trajnostnim razvojem do boljše prihodnosti

Idejo o zeleni energiji in trajnostnem razvoju so spodbudili onesnaženost planeta, podnebne spremembe in vrtoglava vrednost ogljičnega odtisa, ki ponazarja količine izpustov ogljikovega dioksida (CO₂) in drugih toplogrednih plinov (TGP), za katere so odgovorni posameznik, podjetja in organizacije. Ogljični odtis je merilo vpliva na podnebne spremembe, ki ga merimo v tonah ekvivalenta, torej ogljikovega dioksida CO₂ (t CO2e).
Povprečen posameznik je v letu 2015 ustvaril 7 ton ogljikovega dioksida. Po izračunih Slovenske fundacije za trajnostni razvoj naj bi ravnotežna vrednost izpustov znašala 2 toni ogljikovega dioksida letno na posameznika. Presežki CO₂ so torej ogromni. S pomočjo kalkulatorja za izračun ogljičnega odtisa lahko ugotovite, kakšna je vaša vrednost odtisa.
Kakšna je torej rešitev? 
Vsi smo že slišali za idejo trajnostnega razvoja, ki spodbuja medgeneracijsko pravičnost — zadoščeno je današnjim potrebam, pri tem pa ne ogrožamo možnosti prihodnjih generacij. Trajnostni razvoj prinaša globalno odgovornost in zavedanje, da lahko vsak posameznik prilagodi svoj način življenja in s tem pomaga okolju.
Trajnostni razvoj je tesno povezan z zeleno energijo, ki je prijazna tako okolju kot tudi gospodarstvu.

“Zelena” tehnologija

Tehnologija se razvija v smer zmanjšanja porabe električne energije. Za energetsko učinkovitost gospodinjstva skrbijo naprave, ki pridejo do istega cilja z manjšo porabo električne energije, kar lahko precej zniža strošek porabljene elektrike na vašem računu za elektriko. Velik preskok je pri tem prineslo označevanje aparatov z energetsko nalepko. Ta omogoča lažje odločanje ob nakupu aparata vsem, ki želijo biti energetsko učinkoviti in okoljsko zavedni. 
Tehnologija lahko torej pripomore k zmanjšanju porabe električne energije in zamenja fosilna goriva z viri zelene energije, kar posledično pomeni postopen prehod na obnovljive vire.

Kaj je zelena energija?

Zeleno energijo pridobivamo iz obnovljivih virov, kot so sončna svetloba, veter, voda. Ideji zelene energije s svojo Direktivo o energetski učinkovitosti zvesto sledi Evropska unija, k temu pa se je z akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost leta 2014 priključila tudi Slovenija. Energetska učinkovitost je izjemnega pomena zlasti zaradi potenciala za izboljšanje konkurenčnosti družbe, zelene rasti in zaposlitvenega potenciala. 

Prednosti, ki jih ponuja zelena energija

• Obnovljivost virov je ena izmed največjih prednosti, ki jih ponuja zelena energija. Fosilna goriva pa se obnavljajo milijone let. 
• Manjši vpliv na podnebne spremembe v primerjavi s fosilnimi gorivi, ki kot stranski proizvod ustvarjajo toplogredne pline. 
• Majhen poseg v prostor. Obnovljivi viri v večini primerov (hidroelektrarne so izvzete) velikih posegov v prostor ne zahtevajo. Dostop do fosilnih goriv pogosto zahteva rudarjenje na ekološko občutljivih mestih. 
• Dostopnost virov po vsem svetu, vključno s podeželjem in odročnimi območji, ki sicer ne morejo do elektrike. 
• Zmanjšanje toplogrednih plinov in izpustov CO₂.
• Ustvarjanje novih delovnih mest na področju postavljanja, obratovanja in vzdrževanja obnovljivih virov. Sončna energija je izmed vseh virov zelene energije največja delodajalka na planetu, saj zaposluje dva in pol milijona ljudi, sledi ji vetrna, ki ustvarja milijon delovnih mest. 

Slabosti, ki jih prinaša zelena energija

Zelena energija in obnovljivi viri imajo zagotovo mnogo prednosti, a kako je s slabostmi?
O tem smo vprašali Rafaela Mihaliča iz Fakultete za elektrotehniko. Ob zajezitvi rek ali montaži veternic je vprašljiva kakovost življenja okoliških živali in ljudi, naseljenih na tovrstnih področjih.
Druga slabost izhaja iz zakona o ohranitvi energije. Ko telefon vklopimo v vtičnico, pride energija iz omrežja. Energija se prenese iz elektrarne, ki mora tisti trenutek delovati. Enako je pri zeleni energiji. Vetrnica mora dejansko biti aktivna, če želimo uporabiti njeno energijo. Enako je s soncem. In obratno — kam gre vsa energija, ki se ustvarja ob vetrovnih in sončnih dnevih, ko je nihče ne uporablja? Potencialno rešitev, ki bi lahko rešila problem nestabilnosti omrežja, razkrivamo v nadaljevanju.

Miti in resnice o zeleni energiji

Mit 1: Vetrna energija ni zanesljiva, saj veter ne piha konstantno.

Dejstvo: Vetrna energija je zanesljiv vir, če ne predstavlja edinega vira energije. To pomeni, da je dobro, če deluje v kombinaciji z drugim obnovljivim virom. Kombinacija dveh vrst virov med drugim uravnovesi ceno elektrike in poveča energetsko zanesljivost.

Mit 2: Obnovljiva energija je predraga.

Dejstvo: Da, obnovljive oblike energije so trenutno morda nekoliko dražje od ostalih energentov. Vendar naj bi se po napovedih stroški plina v prihodnje povečali, medtem ko se bo cena energije obnovljivih virov znižala. Trenutno je vetrna energija ena najcenejših oblik razpoložljive energije. Za primerjavo — sončna energija je cenejša tako od premoga kot od jedrske energije. 

Mit 3: Vetrne elektrarne ubijajo ptice.

Dejstvo: Ta mit izvira iz zgodnjih vetrnih elektrarn v ZDA, ki so bile slabo zasnovane. To je prineslo nadaljnjo raziskovanje in spremembe v tovrstnih elektrarnah, zato se v tem mitu skriva le delna resnica. Dejstvo je, da veliko manj ptic umre zaradi vetrnic, kot jih ubijejo mačke, avtomobili, pesticidi in plastika.

Mit 4: Sončne elektrarne izrabljajo prostor na farmah in pašnikih.

Dejstvo: Sončne celice so prav tako kot na pašnikih lahko tudi na strehi. Zasnovane in postavljene so tako, da živali ne ogrožajo in jim ne jemljejo prostora — raba prostora je zaradi dvojnega učinka celo koristna. 

Bo zeleno energijo v prihodnosti mogoče shraniti?

Kot ugotovljeno se problem pri zeleni energiji in obnovljivih virih pojavi ob presežkih energije, ki je ne moremo shranjevati ali nadzorovati. 
Predstavljajte si sončno vreme — ustvarja se ogromno energije, ki je v tistem trenutku nihče ne porablja, saj so ob lepem vremenu vsi na izletu in preživljajo čas zunaj. 
Primer nakazuje obremenjenost omrežja s presežki energije, ki jo bo v prihodnosti morda mogoče shraniti. Matjaž Valant je namreč s sodelavci patentiral sistem shranjevanja elektrike v trdni snovi — kovini. Uspešno delovanje patenta bi lahko rešilo problem svetovne razsežnosti, saj se v omrežju mnogokrat pojavijo presežki ali primanjkljaji, kar vpliva na njegovo stabilnost. Njegov patent bi v obdobju, ko je omrežje preobremenjeno s presežki energije, omogočil, da bi se le-ta shranila in se vključila v omrežje, ko jo bomo zopet potrebovali.
Zelena energija je izjemnega pomena, saj ima potencial zmanjšanja uporabe fosilnih goriv in emisij toplogrednih plinov. Dolgoročno pripomore k manjšemu onesnaževanju zraka, lajšanju podnebnih sprememb in boljšem življenju nasploh. Ali bo prihodnost tudi tako zelena, bo pokazal čas.