Mikroplastika - velik onesnaževalec oceanov

10. 05. 2022

Mednarodni zakoni za boj proti onesnaževanju morja so nastali šele v 20. stoletju. Večina znanstvenikov je namreč dolgo verjela, da so oceani tako veliki, da so imeli neomejeno sposobnost za redčenje – s tem naj bi bilo onesnaževanje neškodljivo. Pa je res? 

Veličastni oceani predstavljajo 97 odstotkov Zemljinih voda, po navedbah oceanografov pa naj bi bilo raziskanih le 5 odstotkov svetovnih oceanov. Mednje spadajo Arktični, Atlantski, Indijski in Antarktični ocean ter Tihi ocean, meje med njimi pa določa Mednarodna hidrografska organizacija. Kot glavna sestavina zemeljske hidrosfere globalni ocean vpliva na podnebne in vremenske vzorce. Je sestavni del čisto vsega znanega življenja, del ogljikovega cikla in je habitat vsaj 230.000 znanih živalskih vrst. 

Vso vodo oceana bi lahko spravili v kocko s stranico 1111 km 

Povedano drugače: skupna površina zemeljskih oceanov je 361 milijonov kvadratnih kilometrov, njihov skupni volumen pa znaša 1,3 milijarde kubičnih kilometrov. Najgloblji poznani del oceana je Marijanski jarek, saj je z 10.911 metrov najnižja točka površja Zemljine skorje. Človek se je najdlje potopil 332,35 metra globoko v egiptovsko Rdeče morje, to je uspelo Ahmedu Gabru leta 2014.

80 odstotkov morskega onesnaževanja prihaja s kopnega

Viri odpadkov s kopnega so reke, ki se zlivajo v morja, neurejena odlagališča odpadkov, odpadna voda iz komunalnih čistilnih naprav, vnos s cest in nekontrolirano odlaganje na morsko obalo. Dandanes je govora o treh glavnih vrstah onesnaževanja: 

• neposrednem odvajanju odpadkov v ocean, 
• odtoku vode zaradi dežja in
• škodljivih snoveh, ki se sproščajo iz ozračja. 

Škodljive ali potencialno škodljive snovi, ki vstopajo v morja

To so kemikalije, delci, odpadki (industrijski, kmetijski ali stanovanjski), tudi hrup in širjenje invazivnih organizmov. Celo onesnažen zrak in kopno prenašata pesticide ter umazanijo s kopnega v ocean, poznamo pa tudi namerno odlaganje odpadkov v morje, ki se imenuje »ocean dumping«. 

V morjih je prisotnih 51 bilijonov delcev mikroplastike, kar je petstokrat več, kot je zvezd v naši galaksiji 

Organizacija združenih narodov opozarja tudi, da mikroplastika nastaja predvsem pri pranju sintetičnih oblačil (35 odstotkov primarne mikroplastike). Drugo neslavno mesto zaseda površinska obraba pnevmatik zaradi vožnje (28 odstotkov), velik onesnaževalec so tudi mikrozrna v kremah za piling obraza (2 odstotka).
»Vsako minuto okrog 30.000 plastenk pristane v Sredozemskem morju. 80 odstotkov odpadkov na svetovnih plažah je plastika. Na kvadratnem kilometru oceana po ocenah plava povprečno 18.000 kosov plastike.« Ta dejstva najdemo v spletni zloženki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zloženko z naslovom Mikroplastika v Jadranskem morju so spisali znanstveniki in raziskovalci, kjer v zaključku podajo najboljšo rešitev: »[…] zmanjšanje količin uporabljene plastike in boljše ravnanje z odpadno plastiko.«

Po nekaterih ocenah bo do leta 2050 v oceanih več plastike kot rib

Velik problem je prehod mikroplastike v prehransko verigo. Delce, manjše od 50 milimetrov, požrejo ribe, te pa lahko pridejo naprej v prehransko verigo. Večji odpadki, še posebej ribiške mreže, pa ogrožajo morske živali, ki se zapletejo vanje in poginejo.

Oblikovanje plastičnih smetiščnih otokov sredi oceana

Kje končajo odpadki? Velik del plastike morski tok združi v velikanske formacije, ogromne kepe plastike in drugih odpadkov, nastanejo tako imenovani otoki smeti. Plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu (The Great Pacific Garbage patch) že presega velikost Francije, Nemčije in Španije skupaj. V oceanih pa naj bi bilo več takih plavajočih odpadnih gmot. 

Kaj lahko naredimo posamezniki doma 

• Izogibajmo se hitri modi in poceni oblačilom slabše kakovosti. Z enim samim pranjem perila lahko namreč v vodo spustimo več kot 700.000 mikrovlaken. 
• Bodimo odgovorni potrošniki in se izognimo pilingom za obraz ter telo, ki vsebujejo plastične delce. Berimo deklaracije in se izobražujmo o alternativah kozmetičnim izdelkom ter pripomočkom, ki prehitro letijo v smeti ali odtok, vsebujejo pa plastiko (na primer plastične palčke za ušesa). 
• Recimo adijo plastenkam in plastiki za enkratno uporabo. V trgovino pojdimo z vrečko od doma, med delom pijmo vodo iz kozarca ali steklenice, čim več izdelkov nakupujmo v stekleni embalaži. 

Vsak od nas lahko z malimi koraki prispeva veliko v skupni korak za boljšo družbo jutri. Uredniki E3 Sveta redno skrbimo za novice, ki vas navdahnejo za skrb za okolje. 

Viri: 
sl.wikipedia.org
nijz.si
europarl.europa.eu
dnevnik.si
prijaznidookolja.si