Kako so elektronske naprave spremenile naša življenja?

03. 09. 2021

Elektronske naprave so se s koncem 20. stoletja korenito zasidrale v naša življenja. Če pomislimo, da je od izuma prve vakuumske diode, ki predstavlja predhodnika tranzistorjev, minilo dobrih 120 let, je potek in hitrost razvoja elektronike še toliko bolj fascinanten. Dejavnosti brez prisotnosti elektronskih naprav najbrž lahko preštejemo na prste ene, največ dveh rok, kar je le še dokaz več, da se je elektronika močno zakoreninila v naš svet, zato lahko z zanimanjem zremo v prihodnost, ki bo zagotovo postregla z novimi elektronskimi revolucijami.

Razvoj elektronskih komponent 

Zgodovina elektronike je zelo širok pojem, ki se je začel pred stoletji, ko je elektrika veljala predvsem za filozofski koncept. Prav zato je težko s prstom pokazati na enega od pionirjev, ki jih v zgodovini ni manjkalo. Vseeno pa so različne težnje, politične razmere, predvsem pa skupek spoznanj znanstvenikov s področja elektronike, ki so se nabirala nekaj stoletij, pripeljale do današnjega razcveta. 

“Ena stvar je gotova: 20. stoletje bi bilo brez izuma prve vakuumske diode in posledičnega razvoja, ki je pripeljal do današnjih mikročipov in procesorjev, precej drugačno.”

Vakuumske diode, triode, tetrode in pentode so med pionirji elektronike kraljevale vse do konca druge svetovne vojne. S koncem vojne so najstrožje varovani medvojni izumi izgubili oznako zaupnosti, kar je vodilo do razvoja prvega tranzistorja. Razvoj je bil zaradi uporabe težko dostopnih surovin precej zasoljen, implementacija silikonskih in germanijevih polprevodnikov pa je povečala dostopnost in pospešila razvoj. Ta sprememba je bila ključna za nastanek prvih integriranih vezij in čipov, še kasneje pa multiprocesorjev, ki so še danes osnova za večino elektronskih naprav. 

Z leti so se čipi in procesorji fizično manjšali, hkrati pa postajali vse bolj hitri in zmogljivi ter kot taki uporabni v vseh porah civilizacije. Vse do razvoja mikroprocesorja so bile elektronske naprave povsem nerazumljivih dimenzij. Z uporabo mikroprocesorjev se naprave zmanjšajo, prične se masovna proizvodnja, naprave pa postajajo vedno bolj dostopne, tudi cenovno.

Časovnica:

• 1897: J. A. Fleming predstavi prvo vakuumsko diodo.
• 1906: Lee de Fores patentira vakuumsko triodo.
• 1948: J. Bardeen, W. Shockley in W. Brattain izumijo prvi priključni tranzistor, za katerega 1956 prejmejo Nobelovo nagrado za fiziko.
• 1959: istega leta rivalski podjetji Texas Intruments in Fairchild Semiconductor Corporation zaprosita za patenta miniaturnega vezja. Oba sta odobrena, po letih pravnih bojev pa podjetji potegneta edino logično potezo in integrirana vezja licencirata skupaj.
• 1969: podjetje Intel predstavi prvi mikroprocesor.
• 1980-1990: v osemdesetih letih postane uporaba elektronike prisotna v praktično vseh spektrih življenja (mikrovalovne pečice, prvi domači računalniki in igrice, prvi elektronski termostati, videokasete in predvajalniki, kamere, avtofokus na fotoaparatih, glasbila …)

Je svet brez mikročipov kamena doba?

Razvoj osnovnih elementov elektronike je položil temelje za svet, kot ga poznamo danes. Radio, televizija, računalniki, internet, pametni telefoni, blagajne, tehtnice, avtomobili, kuhanje, zdravstvo, šport in rekreacija, zabava … Praktično vsa svetovna infrastruktura danes bazira na elektroniki! Če na hitro povzamemo scenarij iz slabega sci-fi filma, kjer zaradi npr. nekakšnega sevanja hkrati odpovedo vsi mikročipi tega sveta, se vrnemo v kameno dobo. Ali pa bi se zaradi neizkušenosti, kako preživeti v takšnih okoliščinah, po zgodovinski časovnici morali pomakniti še malce bolj v levo ... Elektronika resnično “vozi” naša življenja, pa če si to želimo ali ne.

Za primer, kako zgodaj in s kakšno silo je razvoj elektronike zarezal v naša življenja, pa sploh ni treba pogledati daleč. Še konec 70. let je bila prisotnost elektronike v domačih napravah prej izjema kot pravilo, vse to pa se je spremenilo v 80. letih 20. stoletja, ko se poleg v znanosti in industriji začne pojavljati tudi v igračah, kuharskih pripomočkih in drugih stvareh, namenjenih uporabi širših množic. 

Brez dogodkov izpred treh ali celo štirih desetletij bi danes najbrž še vedno brskali po slovarjih, prebirali enciklopedije, čakali prijatelja na avtobusni postaji ali drugem dogovorjenem mestu (čeprav je potrdil uro, še preden sta šla oba od doma), se izgubljali (kljub uporabi zemljevida), komaj čakali na klic tete iz Avstralije, se spraševali, kakšno je ta trenutek vreme na npr. Kredarici, na kasete snemali najljubše pesmi z radijskih valov, z avtomobilom večkrat stali v koloni, saj ne bi preverjali aktualnega stanja na cesti preko mobilnega telefona, več kartali (in manj igrali računalniške igrice), ob urejanju uradnih zadev “skakali” od enega do drugega urada … 

“Ja, elektronika je močno olajšala naša življenja, a hkrati postregla tudi z mnogimi izzivi, predvsem v smislu ohranjanja narave in njenih virov, pa tudi našega psihičnega zdravja.”

Naše najljubše naprave

Dinamika uporabe elektronskih naprav se spreminja s hitrostjo njihovega razvoja. Naprave so vedno bolj praktične, vedno manjše, zmogljivejše, bolj trpežne in zabavne. Razmislite: kje prebirate te vrstice? Na hitro preletimo najbolj uporabne in hkrati ikonične elektronske naprave vseh časov.

Pametni telefon, naprava, ki je leta 2007, ko je bil predstavljen prvi iPhone, poskrbela, da je računalnik z naših miz migriral v naše žepe. Bil je revolucionaren v vseh pogledih in še danes ostaja “trendsetter” modernih elektronskih naprav. 
TV je še en “gadget”, brez katerega si več ne znamo predstavljati doma, hotelske sobe, apartmaja in je od svojih povojev doživel blazen razcvet.   

Namizni računalnik je produkt rivalstva podjetij Apple in IBM, ki je pokazal in dokazal, da je računalnik možno zasnovati tako, da bo uporaben tudi za povprečnega uporabnika, ne le za znanstvenike.

Walkman je, vsaj med mladimi, v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja predstavljal nekaj podobnega kot današnji pametni telefon: nadvse uporabno in priljubljeno napravo, hkrati pa tudi statusni simbol.   

Radio je v tehnološkem smislu pravi predhodnik zgoraj omenjenih naprav, ki je zasvojil svet ob koncu druge svetovne vojne z izumom prvih žepnih tranzistorjev. 

MP3-predvajalniki so izrinili vrsto naprav z dobrimi obeti, da nadomestijo uporabo CD-predvajalnikov, ki so bili sicer tehnološko zelo napredni, vendar so imeli težavo z občutljivostjo samih medijev in dovzetnostjo za prekinitve ob močnejših tresljajih. DAT, minidisc in ostale izboljšane verzije laserskih čitalcev proti MP3-predvajalniku niso imele nikakršnih “šans”.

Videorekorder je še ena naprava, ki jo je pred prihodom “laserja” domov prinesel skoraj vsak oče. Dolgo časa so kraljevali, nato pa so jih izpodrinili DVD-snemalniki, katerih dih pa je bil kratek, saj so že danes tehnološki dinozavri.

ZX Spectrum in Commodore sta bila prva “računalnika”, namenjena za domačo uporabo. Če rečemo “Jugoslavija” in računalniki, sta edini možni asociaciji prav zgoraj omenjeni napravi. Na njih so se rojevali bodoči programerji, ki so zaradi dostopne cene lahko kupili prvi domači “računalnik”. 

Mobilni telefoni so leta 1996 začeli svoj pohod po Sloveniji in ga praktično zaključili s prihodom pametnih naprav.   

“Zgoraj je omenjenih le nekaj najbolje sprejetih naprav, ki so poskrbele za industrijsko, potrošniško in verjetno še kakšno revolucijo. Poleg že napisanih je bilo v zgodovini še veliko izdelkov, ki še danes veljajo za ikonične, vendar so zaradi takšnih in drugačnih razlogov precej kmalu šli v pozabo. Izbrane so izključno naprave, ki so doživele nepredstavljivo masovno proizvodnjo ali pa direktno vodile do novega revolucionarnega produkta.”

Pomisleki pri uporabi elektronike

Kot smo se lahko prepričali, je uporaba elektronike na prvem mestu zabavna, čeprav se uporablja tudi pri nadvse resnih zadevah. Pravzaprav je današnji svet tehnološko tako prepleten, da ni nič neobičajnega, če npr. VR-očala dopoldne uporabljamo na medicinski fakulteti pri simulaciji operacije na odprtem srcu, zvečer pa z njimi odigramo igrico na domači konzoli. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da znamo ločiti med nujo in željo, saj vsi vemo, da pretirana uporaba elektronskih naprav ne prinaša nič dobrega. Trenutna situacija nas je še bolj prikovala pred zaslone, zato je prav, da včasih malce energije namenimo tudi razmisleku o tem. 

Zaradi uporabe elektronike dokazano manj in slabše spimo. Se manj gibamo in skrbimo za zdravje. Moti nas lahko pri učenju, delu. Povzroča stres, utesnjenost, glavobole … Večino stvari se mnogi zavedamo, vseeno pa premalokrat pomislimo na njih. Zato upoštevajte nekaj kratkih nasvetov, ki bodo poskrbeli, da boste v koraku s tehnologijo, a na varni distanci.

• S telefona izbrišite aplikacije, ki niso nujno potrebne, a vam vseeno vzamejo precej časa.
• Namesto ogleda dela nanizanke ali filma si včasih privoščite tek ali sprehod v enakem trajanju.
• Elektronika ne sodi v spalnico! Telefone polnite drugje in iz sobe odstranite vse, kar oddaja svetlobo (ali pa jih obrnite proti zidu).
• Vsaj med obroki pametne naprave pustite daleč stran od mize.
• Razlikujte med pristnimi in “on-line” odnosi. Gre namreč za dve povsem različni stvari.

Stvari so precej preproste, mogoče malce bolj zapleteno pa je, ko pridemo do elektronike in otrok. Verjetno vsak starš najbolje ve, kaj in v kakšni meri je za njegovega otroka sprejemljivo, zato bomo tukaj zaključili in vas, če ste starš, pohvalili, da o temi sploh razmišljate, saj ste s tem zagotovo na dobri poti. Pomislite pa včasih tudi nase, saj smo sami najboljši zgled svojim otrokom. 
 

Viri:
https://www.elprocus.com/know-about-brief-history-of-electronics-and-their-generations/
https://sl.eferrit.com/zgodovina-integriranega-vezja-microchip/
https://www.britannica.com/technology/electronics/The-semiconductor-revolution
https://time.com/4309573/most-influential-gadgets/
https://www.healthline.com/health/negative-effects-of-technology#musculoskeletal-health