Energetska sanacija stavb: koristna za okolje in vašo denarnico

15. 10. 2020

Ob nižjih zunanjih temperaturah po prihodu v zaprt prostor najprej sežemo po termostatskem ventilu na posameznem radiatorju ali termostatu, s katerim uravnavamo temperaturo v vseh prostorih —  te je namreč potrebno segreti. Danes je zagotavljanje toplote v notranjih prostorih pomemben del udobja, ki se mu nihče ni pripravljen odpovedati. Preprosto gre za storitev, ki jo vsi stanovalci in tudi zaposleni pričakujemo v lastnih domovih, pisarnah, tovarnah ali na drugih delovnih mestih. Prav zaradi te navade se — predvsem v večstanovanjskih stavbah — soočamo s težavo zmanjševanja rabe energije. Rešitev za to pa se skriva v energetski sanaciji stavbe.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za ogrevanje lastne hiše ali stanovanja porabimo kar 62 % skupne energije. V Evropski uniji pa je v skupni porabi energije delež porabe energije stavb 40 %. Prav zato je zmanjšanje porabe energije še toliko pomembnejši ukrep. Še več lahko dosežemo, če se hkrati odločimo še za uporabo energije iz obnovljivih virov. 
Kje lahko začnemo? Pri zmanjšanju rabe primarne energije in stroškov ter hkrati povečanju kvalitete življenja oz. udobja v prostorih. To lahko dosežemo z energetsko sanacijo stavbe oz. sanacijo energetskih izgub stavbe. Sanacija je mogoča v stanovanjskih in industrijskih objektih, objektih terciarne dejavnosti in objektih v javni lasti.

Kdaj se energetska sanacija stavb izplača? 

Tisti, ki bivate v nekoliko starejšem večstanovanjskem objektu, ste se verjetno že srečali s podobnim vprašanjem. 
Kljub temu, da z energetsko sanacijo stavb lahko dosežemo zelo pozitiven učinek, se ta ne izplača vedno. Za obsežno energetsko sanacijo so primerni objekti v slabem stanju ali tisti, ki imajo zaradi takšnih ali drugačnih razlogov višjo porabo energije.
Energetska sanacija pa je zares potrebna pri energetsko potratnih stavbah, kjer prihaja do velikih toplotnih izgub (večinoma so to tiste stavbe, ki so bile zgrajene pred več desetletji). Če so toplotne izgube velike, lahko izgubimo tudi do polovico vse potrebne energije. Energetska sanacija stavb se sicer izplača tudi takrat, ko so stroški ogrevanja visoki in si jih želite znižati. 
Preden se odločimo za energetsko sanacijo stavbe moramo o tem temeljito razmisliti. Gre za dolgotrajen postopek, ki bo za več let zaznamoval tako obratovanje kot tudi uporabnike stavbe, ki jo saniramo. 

Kaj vse zajema energetska sanacija stavbe? 

Ko slišite pojem ”energetska sanacija stavbe”, si verjetno ne znate popolnoma predstavljati, kaj pravzaprav zajema. Kot smo že omenili, gre za postopek, v sklopu katerega poskušamo z različnimi ukrepi zagotoviti manjšo izgubo energije v različnih stavbah. 
Energetska sanacija stavbe vključuje: 

• toplotno izolacijo zunanjih sten in prenovo ovoja stavbe — najprej izvedemo gradbene ukrepe na stavbnem ovoju, šele nato se lotimo ogrevalnih sistemov v stavbi,
• zamenjavo oken,
• toplotno izolacijo podstrešja in strehe,
• prenovo ogrevalnega sistema in
• vgradnjo sistema prezračevanja z rekuperacijo odpadne toplote. 

Pomembno je, da se najprej lotimo organizacijskih ukrepov, kot so npr. pravilna uporaba avtomatske regulacije ogrevanja, zračenja, odstranitev zaves in ovir ob ogrevalnih telesih. Tudi namestitev tesnil na okna in vgraditev termostatskih ventilov sta opravili, ki se ju moramo lotiti čim prej. Temu koraku sledita izolacija fasade in menjava oken, takoj za tem pa se lahko lotimo izolacije podstrešja in tal na terenu. Menjava kurilne naprave naj sledi šele po sanaciji stavbnega ovoja. 
Vsekakor energetska sanacija pripomore k življenjski dobi objekta kot tudi k njegovi tržni vrednosti. 

Je potrebno izvesti celostno energetsko sanacijo ali se lahko v določenih primerih odločimo zgolj za delno sanacijo?

Poraba stanovanjskih stavb se razlikuje glede na obdobje izgradnje, saj so stavbe iz različnih obdobij različno zasnovane in so pri gradnji uporabljeni različni materiali. Pri stavbah s slabo toplotno zaščito, ovojem, slabšim stavbnim pohištvom in ogrevalnim sistemom je tudi energetska sanacija zahtevnejša in se ni mogoče izogniti temeljiti prenovi. 
Po drugi strani so novejše zgradbe drugače zasnovane. Novejši objekti imajo boljšo toplotno izolacijo, zato se lahko za celotno energetsko sanacijo odločimo le, ko so posamezni elementi poškodovani ali pa je njihovo obnovo potrebno predvideti iz drugačnih razlogov. Pomanjkljivo izolirane stavbe lahko recimo za ogrevanje letno porabijo tudi preko 200 kWh/m².
Pri stavbah, ki so pri rabi energije bolj varčne (večinoma gre za novogradnje), popolna energetska sanacija ni potrebna — če optimiziramo uporabo ukrepov učinkovite rabe energije, potem se lahko približamo razredu energetsko varčnih stavb. 
Kot energetsko varčne stavbe definiramo tiste, ki pri rabi energije za ogrevanje in pripravo tople vode ne presegajo 50 kWh/m² na leto. Varčnost dosežemo tako, da se posvetimo boljši toplotni izolaciji, slaba okna zamenjamo z novejšimi in izberemo učinkovito in varčno ogrevanje.  

Ko se odločimo za energetsko sanacijo — kje in kako se je lotiti? 

Kot smo že omenili tudi pri energetski sanaciji stavbe pričnemo z organizacijo. A šele po temeljitem energetskem pregledu, pri katerem energetski svetovalec pregleda stavbo in ugotovi, kje so toplotne izgube največje, se lahko lotimo konkretnega dela.
Takoj zatem se moramo lotiti faze načrtovanja, v sklopu katere se strokovnjak, ki je zadolžen za delo, seznani z objektom in si ga dodobra ogleda. V tej fazi ne smemo izpustiti optimizacije investicije in izdelave tehnične dokumentacije. 
S pričetkom faze gradnje se lotimo glavnega dela sanacije in pravzaprav vsega naštetega v enem izmed zgornjih poglavij — ukrepov za varčevanje z energijo in večje udobje, optimizacije sistema, vgradnje novih naprav. 
Ko zaključimo z gradnjo, tej sledi dolgotrajna faza upravljanja, ki vključuje energetsko upravljanje, nadzorovanje, vodenje, vzdrževanje itd. 
Čeprav se zdi postopek energetske sanacije stavb nekoliko dolgotrajen in zapleten, lahko z njim precej izboljšamo kvaliteto življenja in udobja v prostorih. Po drugi strani bomo bistveno zmanjšali rabo primarne energije, posledica energetske sanacije pa so tudi nižji stroški in manjše okoljske obremenitve. Za piko na i pa se bomo znebili tudi finančnih in tehničnih tveganj, ki jih prinese staranje objekta.